Za podzemlje rudnika Sitarjevec lahko vsekakor trdimo, da se spreminja v dnevno sobo mesta Litije, zadnji dve leti tudi s pomočjo projekta MINE TOUR, financiranega iz programa INTERREG SI-HR 2014-2020. Mesto Litija zato vabi obiskovalce, da se v tej izjemni podzemni arhitekturi, ki so jo oblikovale številne generacije človeških rok, sprehodimo, družimo, posedimo ali se prepustimo izbranemu kulinaričnemu razvajanju.
Umaknjeni v tišino podzemlja bomo z občudovanjem in radovednostjo brali 300 milijonov let stare “kamnite knjige”, zapise v kamninah, ki nas popeljejo v čas uspevanja bujnih močvirskih gozdov orjaških praprotnic in kačjih pastirjev. Iz knjižnih polic si bomo izposodili nenavadno obarvane in težke knjige, tokrat nas bo zanimal nastanek rudnega bogastva sitarjevškega podzemlja, z izjemno raznolikostjo kristalov in mineralov, ki ponekod kot barvne tapete ali mehke preproge krasijo rudniške prostore (Slika 1). Čeprav na knjižnih policah ni pesniških zbirk, pa nas vendarle na vsakem koraku spremlja duh velikega nemškega pesnika, filozofa in ljubitelja mineralov, J.W. von Goethe-ja, ker je v oranžno-rumenih do temno rjavih odtenkih barvnih dekoracij rudnika najpogostejši mineral goethite ali železov žametovec, imenovan prav po pesniku Goetheju. Goethit je po svoji sestavi železov hidroksi oksid in se izloča z oksidacijo železovih mineralov, ki so v rudniku Sitarjevec v pretežni meri prisotni v obliki hematitnega klobuka na vrhu rudišča (Slika 2). Pronicanje meteorne vode skozi hematitni klobuk, obogatitev vode z železovimi ioni, oksidacijski procesi v rudniških rovih in intenzivna biomineralizacija doprinesejo, da je rudnik Sitarjevec izjemno barvit. Obiskovalci lahko barvitost rumeno-oranžnih, rdečkastih in rjavkastih odtenkov doživijo kot barvno kopel, ki bo pozitivno učinkovala na njihovo počutje. Sicer nikjer ne zasledimo, da bi Goethe in F. Shiller, prav tako nemški pesnik, dramatik, zgodovinar in filozof, kdaj obiskala rudnik Sitarjevec in doživela njegovo barvitost, bila pa sta tista pionirja na področju raziskav psihologije barv na počutje, ki sta izdelala t.i. “rožo temperamentov” (Slika 3). Teoretična izhodišča, ki sta jih postavila, so odprla vrata nadaljnjim raziskavam psihologije barv in razpoloženja ljudi, tudi v smislu razvoja kromoterapij, kot alternativnega zdravljenja ljudi v zahodnem svetu.
Knjiga o barvah v rudniku Sitarjevec še ni napisana, vsekakor pa bodo vsebine zbirka občutij obiskovalcev rudnika, kakor tudi umetniških in naravoslovnih spoznanj. Rudnik Sitarjevec je namreč bogat vir naravnih pigmentov, oker, vermillion/cinober, barit, hematit, pigmentov, ki so osnova za pripravo slikarskih barv ali glazur za keramiko, z veliko izpovedno močjo, z veliko dediščinsko sporočilno vrednostjo, od naravne okre, kot prvega uporabljenega pigmenta za jamske poslikave, do izjemno dragocenega rdečega pigmenta vermillion. Nenazadnje pa je tukaj tudi bel pigment barit, ki je osnova za pripravo bele barve, barve, v kateri so skrite vse barve.
