DIORAMA V RUDNIKU SITARJEVEC

Opuščeni rudniški rovi rudnika Sitarjevec bodo v kratkem za javnost zaživeli z obogatenimi novimi vsebinami, med katere sodi tudi diorama v izvoznem rovu. Beseda diorama izvira iz 19. stoletja, njen pomen pa se danes nanaša na tridimenzionalno muzejsko postavitev modela z živalmi in rastlinami, prikazanimi tako, kot živijo v naravi , ki ga dopolnjuje slika. V rudniku Sitarjevec, ki postaja podzemni muzej, smo s postavitvijo diorame rekonstruirali nekdanje okolje (paleokolje), ki sega 300 milijonov let v geološko zgodovino. Natančne znanstvene študije, ki so jih izvedli projektni sodelavci iz Geološkega zavoda Slovenije, so namreč pokazale, da so takratne živali in rastline živele v močvirnih deltah karbonskega gozda, da so dosegale izjemne dimenzije in, da so njihovi fosilni ostanki ujeti v sedimentne kamnine zaradi premikanja velikih delov Zemljine skorje pripotovali iz območja ekvatorja v današnji prostor rudnika Sitarjevec.

Postavitev dioreme je znanstveno-umetniško interpretacijo paleokolja, saj so razstavljene skulpture in slika karbonskega gozda nastale v tesnem sodelovanju med raziskovalci in akademskim kiparjem Anžetom Jurkovškom ter akademsko slikarko mag. Barbaro Jurkovšek. Skulpture predstavljajo fosilne orjaške preslice (Calamites), praproti, drevesaste lisičjakovce s predstavniki luskavcev (Lepidodendron) in pečatnikovcev (Sigillaria), orjaške kačje pastirje, ki so dosegali razpon kril v velikosti 0,8 m ter orjaške stonoge. Ob sliki rekonstrukcije poznokarbonskega gozda dobi obiskovalec vpogled v močvirno delto takratnega gozda, kjer so se odlagale velike količine organskih in anorganskih sedimentov ter se skozi milijone let sprijeli v različne sedimentne kamnine, glinavce, muljevce, meljevce, peščenjeke in konglomerate.

V zasnovo in postavitev diorame so bili poleg projektnih partnerjev MINE TOUR, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Občine Litija, vključeni še projektni sodelavci Geološkega zavoda Slovenije in Arhitekturnega biroja Odprti krog.